Za vse tiste, ki plačujete storitve bioresonance (z mojo mamo vred).
QUACKWATCH o bioresonanci (http://www.quackwatch.org/01QuackeryRelatedTopics/electro.html)
“Zagovorniki teh naprav trdijo, da le te merijo nepravilnosti pri pretoku elektromagnete energije okoli akupunkturnih meridianov. V resnici so te naprave zgolj galvanometri, ki merijo prevodnost kože na določenem mestu. Po Vollovi teoriji so vrednosti, ki se odčitavajo na zaslonu med 44 in 55 v mejah normale, pod 45 pomeni, da so organi v stanju stagnacije ali degeneracije, 55+ pa da v njih potekajo vnetni procesi. Vendar, če je koža konstantno navlažena, potem se omenjene vrednosti spreminjajo zgolj s pritiskom sonde na kožo.”
Znanstvene študije niso pokazale boljših učinkov bioresonance kot je učinek placebo efekta (http://en.wikipedia.org/wiki/Bioresonance_therapy).
Slovenski trg očitno še ni nasičen z raznoraznim bolj ali manj rumenim tiskom ,ki (na žalost) velikokrat temelji na PRovskih člankih tistih o katerih naj bi se pisalo. Nekdo (kvazi celebrity) se lepo poslika (poziranje na tovrstnih fotografijah je več kot očitno), dodat nekaj teksta in vse skupaj pošlje na “rumeno” revijo. Precej plehko in podcenjujoče do bralcev. Tako je na naš trg pred kratkih prišla še ena od tovrstnih revij in sicer iz iste založniške hiše kot revija Nova. Story alias revija, ki ji znani zaupajo več in je na hrvaškem najbolj brana tovrstna revija (“vodeći hrvatski celebrity magazin”). Na najnovejši naslovki slovenske inačice (7.11.) se tako predstavljata slovenska wannabe Beckam in Victoria torej Cime in Sabina Remer, ki zapuščata Slovenijo in odhajata v eno od evropskih prestolnic (me prav zanima za katero ekipo je Cime tokrat podpisal). Od Story bi pričakovali, da ji bosta zaupala kaj več od novice o kateri so rumeni vrabci že prenehali čivkati. Čas bo pokazal ali trg prenese toliko kvazi tračarskih revij, ki se žal (samo)oglašujejo tudi na tak način:
plastična fasada
Zgradba, ki prišleka z gorenjskega konca pozdravi neposredno pred prihodom v stori center Ljubljane je prekrita s poceni plastičnim pregrinjalom (panojem) in katere fasada služi za brezplačno oglasno desko. Le kaj ob tem porečejo lastniki zgradbe in tisti, ki se na MOLu ukvarjajo z oglaševanjem na zunanjih površinah in za to zaračunavajo visoke komunalne takse. Čeprav sem iz foha in delam v oglaševanju pa se ob takih kiksih sprašujem ali ni tega v Ljubljani res že preveč in je pomankanje estetike in dobrega okusa že doseglo dno?
Gregor
Tedenski Žurnal, ki se tako rad ponaša in oglašuje kot brezplačnik z največjim dosegom v Sloveniji, si je v preteklosti že večkrat privoščil kak kiks na račun slovenskega jezika. Kljub temu, da gre za brezplačnik in mu je zaradi tega veliko stvari oproščenih in ga recimo resnejši bralci ne dojemajo kot zelo verodostojen časopis, pa si vseeno verjetno, ne bi smel dovoliti takih spodrsljajev kot v svoji zadnji številki (1.11.2008, stran 13). (Beri naprej » )
Sila zanimiva je bila današnja pot od Tivolija, kjer se je dogajal gromozanski družinski Lunin festival (vsem tistim, ki imate male otroke in ste ga zamudili je lahko žal) pa do strogega centra mesta. Najprej me je lepo presenetila multinacionalna poroka v pravoslavni cerkvi, ki sporoča, da “love conquers all”.
Nato pa sem se ustavil še ob megalomanski nastajajoči novi operni hiši. Čeprav še v fazi gradje, izgleda, da bo nova Opera res fascinantna in zavidanja vredna.
Pa še sonce je sijalo…
Gregor
Mislim, da spodnje tri fotografije sploh ne potrebujejo komentarja. Ko sem najprej zapis “RAZGRADLJIVA AMBALAŽA” opazil na vrečki v katero je pakiran toaletni papir sem mislil, da gre za tiskarskega škrata.
(Beri naprej » )
