Sej ne, da bi bil ne vem kako velik Magnificov fen in malo tudi zato, ker sem imel njegovo akcijo brezplačnega CDja kot današnjo prilogo Delu malce na sumu, da gre za nateg, sem se popoldne odpravil do prve trafike. Beri naprej »
Sosedje si gledajo v krožnik, parkirnih prostorov ni, cene kvadratnega metra so astronomske. Kdo, zaboga, bi hotel kupiti stanovanje v takih pogojih?
Beri naprej »
“Najboljši pod Alpami, največji, z najdaljšo tradicijo, narejeni z ljubeznijo…”. Le nekaj izmed superlativov, ki spremljajo krofe, zaslužne za prepoznavnost Trojan v Sloveniji, “pa i šire”. Vendar je vse to leporečje le pot v mastno deželo. V deželo, kjer vse, od krofov do ostale hrane, plava v olju.
Beri naprej »
Pred časom sem objavil zapis A je to, ki priča o “praktičnosti” avtorjev tega bloga, ko je potrebno pljuniti v roke in kakšno zadevo tudi improvizirati. Pa vse skupaj ni izgledalo preveč estetsko in je bilo treba zadevo prepustit profesionalcem. Tako smo imeli deloven vikend. No delala sta predvsem mojstra (knaufar in električar) jaz pa sem bolj sedel na stopnicah in jima nosil mrzlo pivo iz hladilnika. Beri naprej »
Volitve (pa naj si bodo ravnokar zaključene predsedniške ali pa državnozborske), so velik in finančno zelo potraten dogodek za državo. Seveda gre pri vsem za naš davkoplačevalski denar, zato sem se danes na volišču resno vprašal za kaj vse.
Naj opišem primer: prideš na volišče, ena oseba ti vzame vabilo in pregleda osebni dokument, naslednji te poišče v volilnem imeniku in odkljuka, na koncu pa ti tretji izroči še glasovalni listič. Ob strani sta sedela še dva, bolj mrkega pogleda (sigurno jima je kdo naročil, da pod pretvezo raziskave, vohunita za državljani) za katera nisem točno vedel kam naj jih dam, ampak bila sta na isti strani mize kot prvi trije. Skupaj 5 oseb.
Skratka, trije aktivni in dva pasivna samo za to, da dobiš listek in voliš. In seveda tega nihče ne počne iz čistega patriotizma, ampak so za to dobro plačani. Če zadevo malce ilustriram in prenesem v poslovni svet, kjer se še kako gleda na stroške to izgleda približno tako, kot da bi podjetje imelo tri varnostnike na vhodu: prvi bi zahteval tvoj osebni dokument in s kom si dogovorjen, drugi bi te vpisal v knjigo gostov in tretji bi ti izročil kartico z napisom gost za nemoteno gibanje znotraj prostorov podjetja. Bi se pa s tem brezposelnost prav gotovo zmanjšala.
Gregor
13/11/07 BTW: član t.i. volilnega odbora je tokrat pokasiral 60 EUR (45 za predsedniške in 15 EUR dodatka, ker je bil še referendum). Ni švoh.
Zadnji komentarji